Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.
Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.
V Sirotišnici svete terezije so fantje praznovali vietnamsko novo leto in hkrati tudi god svetega Janeza Boska. Veselili so se praznične hrane, pa tudi novih oblačil in čevljev. Andrej Majcen jih je spodbujal, naj se bojujejo z dobrimi deli.
V Sirotišnici svete terezije so fantje praznovali vietnamsko novo leto in hkrati tudi god svetega Janeza Boska. Veselili so se praznične hrane, pa tudi novih oblačil in čevljev. Andrej Majcen jih je spodbujal, naj se bojujejo z dobrimi deli.
V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.
V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.
Majcen je postal ravnatelj Sirotišnice svete Terezije v vietnamskem mestu Hanoj, kjer je skrbel za štiristo petdeset fantov, sirot brez staršev. Okoli štirideset fantov je živelo v eni od dvanajstih vzgojnih hiš.
Majcen je postal ravnatelj Sirotišnice svete Terezije v vietnamskem mestu Hanoj, kjer je skrbel za štiristo petdeset fantov, sirot brez staršev. Okoli štirideset fantov je živelo v eni od dvanajstih vzgojnih hiš.
Andrej Majcen se je v Hongkong vrnil bolan in izčrpan, zato so ga predstojniki najprej poslali v mesto Makav. Tam je okreval, nato pa odšel v pomoč sirotam v Vietnamu.
Andrej Majcen se je v Hongkong vrnil bolan in izčrpan, zato so ga predstojniki najprej poslali v mesto Makav. Tam je okreval, nato pa odšel v pomoč sirotam v Vietnamu.
Po šestnajstih letih je moral naš misijonar zapustiti Šolo modrosti v mestu Kunming, saj so komunisti iz Kitajske izgnali vse tujce. Odpotoval je v 1500 kilometrov oddaljeni Hongkong.
Po šestnajstih letih je moral naš misijonar zapustiti Šolo modrosti v mestu Kunming, saj so komunisti iz Kitajske izgnali vse tujce. Odpotoval je v 1500 kilometrov oddaljeni Hongkong.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.
Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov.
Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.
Le kdo lahko danes reče, da ni pod stresom, da ga ne gane potrošništvo in da je povsem izpolnjen s smislom življenja? Lionel Dalle v knjigi z naslovom Čudež hvaležnosti plast za plastjo razkriva pasti sodobnega življenja in ponuja protistrup. Hvaležnost!
Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
V tokratni Svetovalnici smo zaradi bolezni gostje ponovili eno od že izvedenih Svetovalnic, v kateri smo gostili Aleša Čerina in Lidijo Zupanič, tema pogovora pa je bila romanje, kako se pripraviti, če bi želeli romati peš, kaj potrebujemo in kakšne so prednosti takega romanja.
Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije...